Ne morem verjeti, da lahko CEL, ampak CEL dan dežuje... Res, to se malokrat pripeti... Pa vseeno, z dobrim namenom sem šla po malčka v vrtec z vso pripadajočo opremo za luže (dežne hlače, palerina)... Ampak, takoj, ko sem jo (palerino, namreč) nataknila J. čez glavo, je bil jok in neodobravanje. Je kar nekaj časa trajalo, da sem ga prepričala, da so zunaj super luže, v katere greva skakat in se sploh in oh super imet, vremenu navkljub...:)
V našem parku so take posebne keramične glave, del njih tudi iz malih keramičnih ploščic različnih barv, vse skupaj zelo zanimivo za otroške oči. Iskala sva nos, usta, oči ipd. Kali se je vmes lepo stekla z dvema pasjima prijateljema. Uspelo nama je bit celo uro. Uau!
Doma sva nadaljevala z dejavnostmi, ki se jih lotim res le takrat, ko je tako čudno vreme, drugače smo kar raje zunaj. Ponudila sem mu kosmate žičke in odcejalnik.
Naj povem, da odcejalnik ni najboljši, boljši bi bil plastičen, ker sem še jaz komaj porinila tele kosmatinke skozi ozke luknjice.
J. si jih je najprej dodobra ogledal, pretipal. Nato jih je začel dajati okoli vratu, naredil si je verižico, zapestnico ipd.
Kot rečeno, sem jih skozi luknjice spravila jaz, on pa jih je vlekel skozi. Kar nekaj časa....
Dejavnost sva zaključila z odcejalnikom na glavi in bonanjem po njem. Lušno! :)
Te glave morva jit fotkat!
OdgovoriIzbriši