HVALEŽNOST.

Uf, tole s hvaležnostjo se je pri meni začelo že nekaj let nazaj, vsekakor več kot desetletje. Moja babica Boža Roža mi je namreč kupila zelen zvezek (mislim, da je bil namenjen spominski knjigi) in mi naročila, naj vsak večer vanj vpišem eno ali tri (se ne spomnim, koliko) lepih misli. In res.
Vsak večer sem pomislila, kaj se mi je v dnevu lepega zgodilo. Ali je bil to kakšen majhen kužek, ki sem ga videla, dobra ocena, lepa beseda fanta, ipd. Če bi ta zvezek (ki ga seveda varno hranim v kleti) odprla sedaj, mislim, da bi se mi kar orosile oči.

Danes pa je na FB postalo moderno, da vsak dan, en teden, javno objavljamo, za kaj vse smo hvaležni in nominiramo prijatelje.

Jaz bom zato tole hvaležnost napisala kar v obliki bloga.
Jasno je, da tudi slučajno ne bom zaobjela vseh stvari, za katere sem hvaležna, ampak morda še kaj dodam tekom dni, ki prihajajo. ;)

Hvaležna sem svojim staršem, da sta me spočela. Čeprav okoliščine mojega otroštva niso bile rožnate oz. take, kot naj bi bile, sem imela ob sebi dan in noč čudovito osebo, mojo babico, ki mi je vedno stala ob strani. Predvsem zaradi nje, pa tudi zaradi očeta in mame, sem danes to, kar sem in za to sem res zelo hvaležna.

Vesela sem, da imam moža, ki je dober do mene. Me ima rad. In me spoštuje.

Zelo zadovoljna, da imam rešen stanovanjski problem in redno službo, v kateri neizmerno uživam.

Hvala vsem prijateljicam in prijateljem, ki mi kljub moji sreči še vedno stojite ob strani. Ena prijateljica je namreč dobro rekla: Lea, pravega prijatelja spoznaš, ko nimaš težav in si neizmerno srečen. Takrat odpadejo vsi tisti, ki so ljubosumni in ne zmorejo gledati nekoga, ki je srečnejši od njih. V nesreči se vsi radi hodijo naslajat.'. Ji dam čisto prav, zato hvala prav vsakemu posebej.

Hvaležna sem tudi za vse tiste, ki so mi v času, ko pomoč potrebujem/ali sem jo potrebovala, le-to tudi ponudili. Meni že beseda veliko pomeni. Je pa res, da to redko izkoristim. Morda bi morala večkrat...

Najlepše darilo, ki sem ga prejela, pa je vsekakor mali J., ki me praktično vsak dan nasmeji. Sedaj, ko 'poka fore', pa sploh. Je pravi sonček.

Še in še bi lahko naštevala, pa recimo, da sem po trenutnem vzgibu napisala to, kar trenutno čutim...

Hvala tudi Vam, ki me berete! Se Vas je že kar nekaj nabralo...