O čebričkanju sem že pisala TUKAJ, kjer je bil glavna zvezda J.
Sedaj, pri drugem otroku, seveda to počnem še z večjim navdušenjem in večjo samozavestjo, ker vem, kako blagodejno vpliva to na novorojenčka/dojenčka.
Prvo kopanje naj bi izvedla patronažna sestra, ampak ker je ni bilo, ko bi morala priti, sem ga izvedla sama. Popek je odpadel in se lepo zacelil (imela sem to srečo/nesrečo, da smo bili tisti dan pri pediatrinji in je rekla, da jo lahko namočim).
Deklico najprej podojim, da se lepo naje (ob 20h), malce počakam, da podre kupček, nato pa jo slečem in dam v čebriček (prvič zavito v tetra plenico). L. je kot v transu, oči se ji spremenijo, postane čisto mehka in sproščena. Malce pomiga z rokami, ostalo telo je praktično negibno. Držim jo pod brado, samo zato, da ji glava ne omahne. Telo lebdi v vodi oz. rahlo sedi na ritki... Prvič sem jo imela notri nekaj minut, kasneje čas kopanja daljšam...
Ko jo vzamem ven, sledi ritual, kot pri negi s krpico, preden odpade popek. Masaža ipd., nato pa zavijanje v štruco, dojenje in spanje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)