TEHNOLOGIJA IN OTROCI...

Na Iskreni.net so (SPET) objavili super članek na temo tehnologije, povezane z otroki.

Mi smo brez televizije, imamo pa doma kar nekaj računalnikov, ki jih uporabljava izključno takrat, ko mali spi...:)

Za povezavo na članek kliknite TUKAJ.

Še en prispevek z RTV-ja.

Zakaj je bilo vredno prenehati vpiti na otroke? - SUPER ČLANEK!!

V 'roke' Vam tokrat polagam članek na tematiko vpitja na otroke. Vem, da včasih (žal) brez tega ne gre, ampak, ... naj bo tega res čim manj...

Zakaj je bilo vredno prenehati vpiti na otroke

KAKO OTROKA PRIPRAVITI NA DRUGOROJENCA?

Nekaterim se zdi prihod novega družinskega člana nekaj povsem naravnega, nič posebnega. Spet drugim predstavlja to stress v življenju, saj ne vedo, kaj naj pričakujejo... Jaz bi sebe uvrstila nekam vmes. Vse se mi zdi povsem normalno, ni me strah in prepričana sem v to, da J. in psica Kali s tem ne bosta imela nobenih težav (ljubosumje, pomanjkanje pozornosti ipd.)..., vse pa si nekako planiram v mislih...

Na več različnih načinov pa se na ta dogodek seveda pripravljamo.
Jaz si v mislih čez celotni dan predstavljam in načrtujem (sem človek planov), kako bom postopala, ko bo v družino privekal novi član. Začnem že zjutraj, ko se J. zbudi. Malo ga pustim, da se pozabava sam, ko me začne neumorno klicati, mu povem, da naj samo malo počaka. Potem ga vzamem k sebi v posteljo in ga skušam zadržati, kolikor časa se da (ni ravno crkljive sorte, žal), da se predvsem jaz malo raznežim. :)

Čez dan se trudim, da ne skočim takoj, ko nekaj rabi.
Veliko mu kažem trebuh, ga nagovarjam, da se ga dotika, mu razlagam, da je notri dojenček (bratec ali sestrica), sploh ko se premakne, dobi J. velike oči. :) Rečem mu, naj da dojenčku poljubček in sedaj mi majico vleče gor že sam od sebe. Seveda na vprašanje 'kje imaš pa ti dojenčka' dvigne svojo majico in kaže na svoj trebuh ter pove da 'tuti'. :) Kaj pa bi od skoraj dvoletnika lahko pričakovala več?
Čez dan gledava slikanice z vsebino, ki je namenjene pričakovanju novega družinskega člana.

 

Danes pa smo se lotili tudi sestavljanja postejlice, J. je seveda zraven z vso vnemo, ki jo premore (fant, pač), dogodku prisustvoval in se dela lotil z resnostjo, ki jo premore le otrok. Pravo veselje ga je bilo opazovati.

Končno sem našla tudi mojega dojenčka (igračo), s prababico B. sta ga oblekla, dala spat ipd.

Veliko je možnosti, idej, predvsem pa je za moje pojme glavno vodilo, da se o tem veliko pogovarjamo, smo nežni, se dotikamo, ljubkujemo in smo taki, kot smo brez pretiravanja in strahu. Vse bo namreč še enkrat lepše, kot je sedaj, čeprav velikokrat mislim, da to sploh ni mogoče...:)

p.s. Hvala Ani za čudovite nosečniške fotke!

ODVAJANJE OD PLENIC ČEZ POLETJE...

Z junijem sva pri J. (oktobra bo star 2 leti) pričela z odvajanjem od plenic. Enostavno sva mu plenico dala dol, oblekla spodnje hlačke in začelo se je!
Bilo je kar pestro, mali ni povedal, kdaj ga lulat, ampak sva ga dajala po občutku, glede na to, koliko tekočine je zaužil. Veliko je bilo preoblačenja...
Čez poletje smo bili tako ali tako veliko na morju, kjer je bil v večini gol, lulal je v kahlo ali direktno v morje, kakal kjerkoli ga je pač prijelo, pa sva pobrala, kot za Kali (psičko). :)
Ko je šel konec avgusta po dveh mesecih v vrtec, je imel ogromno mokrih oblačil za domov. Ni sodeloval. Moral se je navaditi na ponovno obiskovanje vrtca (bila je tudi druga vzgojiteljica, katere ni poznal). Po dveh tednih je začel tudi v vrtcu lepo lulati, pokaka pa se še vedno v gatke.
Doma ga dajem lulat kar na wc, veliko pa v naravo, kjer zaliva rože, gobe, da bodo zrasle, bananin olupek, ki ga najdeva na tleh.... skratka, vsakič se moram spomnit neko novo foro za animacijo. :)
Lahko rečem, da je project odvajanja (zaenkrat, lahko se situacija še spremeni) kar uspel. In za to sem zelo vesela!

DEŽEVEN DAN...

Ne morem verjeti, da lahko CEL, ampak CEL dan dežuje... Res, to se malokrat pripeti... Pa vseeno, z dobrim namenom sem šla po malčka v vrtec z vso pripadajočo opremo za luže (dežne hlače, palerina)... Ampak, takoj, ko sem jo (palerino, namreč) nataknila J. čez glavo, je bil jok in neodobravanje. Je kar nekaj časa trajalo, da sem ga prepričala, da so zunaj super luže, v katere greva skakat in se sploh in oh super imet, vremenu navkljub...:)

V našem parku so take posebne keramične glave, del njih tudi iz malih keramičnih ploščic različnih barv, vse skupaj zelo zanimivo za otroške oči. Iskala sva nos, usta, oči ipd. Kali se je vmes lepo stekla z dvema pasjima prijateljema. Uspelo nama je bit celo uro. Uau!

Doma sva nadaljevala z dejavnostmi, ki se jih lotim res le takrat, ko je tako čudno vreme, drugače smo kar raje zunaj. Ponudila sem mu kosmate žičke in odcejalnik.

Naj povem, da odcejalnik ni najboljši, boljši bi bil plastičen, ker sem še jaz komaj porinila tele kosmatinke skozi ozke luknjice.

J. si jih je najprej dodobra ogledal, pretipal. Nato jih je začel dajati okoli vratu, naredil si je verižico, zapestnico ipd.

Kot rečeno, sem jih skozi luknjice spravila jaz, on pa jih je vlekel skozi. Kar nekaj časa....

Dejavnost sva zaključila z odcejalnikom na glavi in bonanjem po njem. Lušno! :)

KAKO OTROKA PRIPRAVITI NA ŠOLO?

http://www.klokanica.hr/skolarci/skola/dvanaest-stvari-koje-djetetu-trebate-reci-o-skoli-678

Ozko usmerjena intenzivna vadba v otroštvu je strokovna napaka.

Prispevek mojega moža na Valu 202. Vabim k branju in poslušanju.

http://val202.rtvslo.si/2014/09/vrhunski-sport-obsolska-dejavnost-2/

POGOVOR Z RAVNATELJEM DUŠANOM MERCEM...

Poslušajte. Lahko delite svoje mnenje. :) Bom vesela.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174292553