KAKO ODVADITI OTROKA OD PLENIC?

Saj veste, poletje je idealni čas za odvajanje od plenice. Vse lepo in prav, če je otrok takrat dovolj star in zrel za to. Midva sva se za začetek odvajanja (z možem) :) odločila lanskega junija, ko je bil J. star 1 leto in dobrih 7 mesecev. Izgledalo je, da mali že približno ve, za kaj se gre in sva rekla, zakaj pa ne (plus, da me je moja prijateljica nahrulila, kaj dela otrok v plenici, saj je že dovolj star, da bi bil brez). Ok, pa sva mu dala plenico dol. Velikokrat mu je ušlo. Velikokrat je lulal ob drevesu, na kamen, na avtomobilsko gumo, vsepovsod, da je bilo le dovolj atraktivno in zanimivo. Ko smo bili na dopustu, sva bila še vedno zelo optimistična. Lulal in kakal je v morje, ali pa na kahlo. Super! No, ja... Ni bilo tako rožnato, kot se mi je takrat zdelo. Vse do konca januarja (2015- J. star 2 leti in 3 mesece) sem prala, spirala pokakane gatke, večrat dnevno- včasih tudi po šestkrat. Sedaj lahko rečem, da je čez dan J. čist. Ne uide mu več, ne kaka več v gatke, ampak gre ves navdušen na stranišče, kjer 'bere' knjigo in zraven opravlja svoje potrebe. Večje in manjše. Pove, ko ga tišči.

Menim, da sva ga prekmalu dala iz plenice, ampak, ker so bili topli meseci, ni bilo težko. Tudi mrzle smo nekako 'pregurali'. Vsekakor ne moremo preko tega, da je otrok suh takrat, ko je za to zrel (J. še ni bil), predvsem pa, ko se tudi sam odloči, da je dovolj mokrih in pokakanih gatk. Lahko se vržemo na glavo (kot sva se midva), pregledujemo slikanice, se o tem pogovarjamo, delamo razpredelnice s kljukicami, mu dajemo štampiljke... Vse to je super, ampak otrok pač mora biti za to zrel in pika. Proti koncu (januarja 2015), ko se mi je včasih zdelo, da se kdaj zanalašč pokaka ali polula v gatke, ker že ve, za kaj se gre, sem poskusila tudi s tem, da jih je moral (pokakane) sam oprati in se sam stuširati. Kako dobro se mu je zdelo!! :) Bil je najbolj navdušen pralec daleč naokrog... Super je, če se zrelost in pripravljenost otroka na odvajanje na stranišču (jaz sem bolj za stranišče kot kahlo) poklopita s poletjem, a kljub temu mi ni žal za niti ene gatke, ki sem jih v tem obdobju 8 mesecev oprala. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi naredila enako, saj je imel namesto vročih plenic v tem obdobju vedno suho rito. Je bilo pa naporno, predvsem, ko se je rodila še L. Takrat je bilo poleg vsega joka treba še gatke prat...:)

Pomembno pa je, da moment, ko otrok JE pripravljen in zrel za gatke, tega ne zamudimo, saj je potem pot še bolj trnova. Kdaj pa to je? Bolje prej, kot prepozno, če vprašate mene.
Na tem mestu gre posebna zahvala še vzgojiteljicama, ki sta brez vsakršnih dvomov stali za najino odločivtijo in se tudi onidve močno namatrali... Pa da o tašči in tastu ne govorim. Hvala!

 

Srečno in uspešno odvajanje od plenic Vam želim. :)

Lea

PRVI TRIJE MESECI Z DVEMA OTROKOMA Z DVOLETNO RAZLIKO

 

 

O tem, kako sva J. pripravljala na prihod novega družinskega člana, sem že pisala. Kako je bilo?

Ko je L. prišla iz porodnišnice, je J. izkazoval do nje neizmerno ljubezen. Božal jo je, nenehno je želel biti zraven pri negi, jo ljubčkal, želel pestovat ipd. V odnosu do naju (z možem) pa je izkazoval stisko. Vse je bilo ne, nič mu ni bilo prav, zelo težko sva mu na kakršenkoli način ugodila. Težko, težko mu je bilo sploh priti naproti. A je ta kriza (hvala Bogu) minila po cca. enem mesecu. Prišla sva na stare tirnice v odnosu z njim, a kmalu je prišla še ena. Tudi to smo uspešno prebrodili. Sedaj je spet 'stari J.', kot mu rada rečem. Vodljiv, nasmejan, dobre volje, srečen otrok pač.

Ko sva z L. prišli iz porodnišnice, mi je mož res velikansko uslugo delal s tem, da je skoraj vsako dopoldne in popoldne animiral J. in K. (psico) s tem, da so šli ven iz stanovanja. Jaz sem bila prisiljena počivati, čeprav je bil moj porod čudovit in bi šla z največjim veseljem naslednji dan na odbojko. :) Tako sva se lahko midve z L. povezali, se crkljali, jaz pa sem lahko počivala. Ta čas sem rez izkoristila za to, saj sem želela ob prihodu moža in J. domov, vso svojo pozornost nameniti J., da se ne bi počutil preveč odrinjenega.

Prvi mesec je L. praktično prespala, se dojila in previjala. Potem pa se je začelo jokavo obdobje. Ne bi ji prisodila krčev, res nisem vedela, kaj bi lahko bilo. Zato je bilo drugi in tretji mesec zame resnično zelo naporno obdobje. Ko sem bila sama z obema, sem bila znervirana, saj se sploh nisem mogla posvetiti J., ker je želela L. nenehno biti v naročju oz. še bolje, biti na prsih. Ko sem šla k pediatrinji, se je izkazalo, da je premalo pridobila na teži, to pojasni, zakaj je nenehno jokala. Ampak meni se do pregleda sploh ni sanjalo, da bi imela premalo mleka. Vsi pravijo, da če otrok dovolj sesa, se mleko naredi. Pri meni se žal ni. Očitno. Jedla sem dovolj, počivala tudi (kolikor se pri dveh otrocih pač da), pila čaj ipd. Skratka, bilo je res naporno. Začela sem dodajat umetno mleko, s solzami v očeh... (v celem dnevu za vse skupaj niti ne en obrok, pa vseeno). L. je v dveh tednih takega ritma pridobila 500g. In, postala je drug otrok. Nič več ne joka, zadovoljna je, lahko se zaigra tudi sama, ne joka takoj, ko v jo odstavim od prsi, skratka, zadovoljna je. In zato sem zadovoljna tudi jaz. Posledično J. In mož, seveda. :)

Pa lep pozdrav,

Lea.