NEGA NOVOROJENČKA... JE RES TAKO ZAKOMPLICIRANO?

 

Že v šoli za starše je eno predavanje posvečeno kopanju dojenčka. V porodnišnici nam pokažejo, kako se ga neguje, dokler ne odpade popek in je čas, da začnemo s prvim kopanjem... Vse pa se zdi tako zakomplicirano... ena vatka za eno oko, druga za drugo, ena za ostali del obraza, pa potem krpica za telo, pa za vratom, po glavi, na koncu spolovilo... je res treba, da je tako?

Jaz sem nego malce prilagodila. Temu, da otroka ne zebe, da se dobro počuti, pa je na koncu tudi čist. :)

Z ritualom začnem ob 20h. Najprej je zbujanje, nagajanje, skratka, da se otrok predrami, nato malo pomalica na eni dojki.

Greva na previjalno mizo, kjer začnem z obrazom (otrok je še popolnoma oblečen). Za umivanje uporabljam bombažne, pralne krpice, ki so super (dajem jih za pol ure v sušilca, da so mehke). Pomočim v vodo in umijem eno oko, obrnem krpico in umijem drugo oko, nato ostali obraz. Namočim v vodo in umijem glavo. Nato hitro nataknem kapo. :)

 

Sledi zgornji del telesa. Slečem body, pokrijem noge do popka. Umijem pod brado, roke, podpazduho, dlani, med prstki, prsi, še drugo roko, po trebuhu (vmes namakam krpo v vodo, da je stalno prijetne temperature). Otroka dam v položaj pasenja kravic, ga umijem po hrbtu. Zmasiram hrbet (za masažo uporabljam domače olivno olje ali olje od Welede), obrnem na hrbet, namažem pod brado, podpazduho, skratka, celo telo malce naoljim, pomasiram dlani, po trebuhu delam krožne gibe.

 

Otrokov zgornji del pokrijem s tetra plenico, lotim se spodnjega dela telesa.

Najprej eno nogo, med gubami, stopala, med prstki. Še drugo nogo, za spolovilo pa vzamem novo krpico. Pri deklicah je pomembno, da so potegi umivanja od spolovila proti ritki in nikoli obratno! Vzamem olje, namažem eno nogo, med gubami, po stopalu, stopalo zmasiram. Ponovim še pri drugi nogi.

Proti krčem naj bi pomagal Indijanski ogenj. Izvajamo ga tako, da primemo meča otroka z obema rokama in vrtimo roki in stiskamo. Eno roko v eno smer, drugo v drugo. Ponovimo na zgornjem delu noge in enako še na drugi nogi.

Za dobro prebavo velja preizkusiti še eno vajo. Primemo otroka za kolena, nogi pokrčimo in jih potisnemo k trebuhu. Otrok mora biti sproščen, ne delamo na silo. Nogi iztegnemo do podloge. To ponovim 10 krat (otrok se lahko vmes pokaka ali polula- imejte pripravljeno tetra plenico za vsak slučaj:)).

 

Otroku hitro nataknem plenico, namažem ritko s hladilno kremo (sploh ponoči, ko se ne previja, če dan ni nujno), ga oblečem, zavijem v štruco in odhitim dojit. V zatemnjenem prostoru oddojim, L. na rami podre kupčka in počasi jo odložim v posteljo (soba je popolnoma zatemnjena, okno je odprto). Ob 21h sta nega in hranjenje končana in otrok že mirno spi. :)

 

FOTO UTRINKI IZ NAŠEGA STANOVANJA...:)

 

HVALA!!!

POVIJANJE- ŠTRUČKANJE- SWADDLING...

O štručkanju sem že pisala. Tokrat je na slikah L. Zaenkrat se nama zelo obnese povijanje tudi pri njej... Spi kot bubica. :) Plus, teli 'branilci boka'- ne vem, kako se temu uradno reče, so super! Otrok se ne more prevrniti, spodaj sta tulca povezana z blagom, širina se regulira z ježkom (en tulec je prost, na drugega je prišito blago, ki ju povezuje skupaj).

Plenice za povijanje sem kupila v Luškarni v stari Ljubljani.

Priporočam!
:)

PREVEČ KRITIZIRANJA...

Današnji svet je čisto prepoln kritiriziranja in pljuvanja čez druge. Všeč mi je besedilo, napisano na spodnjem linku. Priporočam v branje!

http://www.bambino.si/pismo-mame-vzgojiteljice-in-vrtec-ter-tralalalala.html

PA JO IMAMO, TOKRAT DEKLICO!

V četrtek, 16. 10. 2014, se je ob 5h naša do sedaj štiri članska družina, povečala na pet člansko. Za to je kriva L., težka 3620g in velika 51cm.

Kaj naj rečem? Čudovito je bilo. Čudovito je... Čudovito še bo.
Ni jih besed, ki bi opisale mojo srečo ob rojstvu nove članice. Še toliko bolj, ker je bil tudi porod čudovit (prva izkušnja zelo huda).

Deklica pa je... lepa, majhna, nežna, rabi bližino,...

J. je faca. Nenehno bi jo ljubčkal, objemal, božal. Do naju sicer kaže odpor s ponavljajočimi se 'ne'-ji, ki jih toliko res nisva bila vajena, ampak verjamem, da se bo vse kmalu vrnilo na stare tire. No, nove tire, ampak z J., ki sodeluje in je vodljiv. :)

Skratka, lepo nam je!

HVALEŽNOST.

Uf, tole s hvaležnostjo se je pri meni začelo že nekaj let nazaj, vsekakor več kot desetletje. Moja babica Boža Roža mi je namreč kupila zelen zvezek (mislim, da je bil namenjen spominski knjigi) in mi naročila, naj vsak večer vanj vpišem eno ali tri (se ne spomnim, koliko) lepih misli. In res.
Vsak večer sem pomislila, kaj se mi je v dnevu lepega zgodilo. Ali je bil to kakšen majhen kužek, ki sem ga videla, dobra ocena, lepa beseda fanta, ipd. Če bi ta zvezek (ki ga seveda varno hranim v kleti) odprla sedaj, mislim, da bi se mi kar orosile oči.

Danes pa je na FB postalo moderno, da vsak dan, en teden, javno objavljamo, za kaj vse smo hvaležni in nominiramo prijatelje.

Jaz bom zato tole hvaležnost napisala kar v obliki bloga.
Jasno je, da tudi slučajno ne bom zaobjela vseh stvari, za katere sem hvaležna, ampak morda še kaj dodam tekom dni, ki prihajajo. ;)

Hvaležna sem svojim staršem, da sta me spočela. Čeprav okoliščine mojega otroštva niso bile rožnate oz. take, kot naj bi bile, sem imela ob sebi dan in noč čudovito osebo, mojo babico, ki mi je vedno stala ob strani. Predvsem zaradi nje, pa tudi zaradi očeta in mame, sem danes to, kar sem in za to sem res zelo hvaležna.

Vesela sem, da imam moža, ki je dober do mene. Me ima rad. In me spoštuje.

Zelo zadovoljna, da imam rešen stanovanjski problem in redno službo, v kateri neizmerno uživam.

Hvala vsem prijateljicam in prijateljem, ki mi kljub moji sreči še vedno stojite ob strani. Ena prijateljica je namreč dobro rekla: Lea, pravega prijatelja spoznaš, ko nimaš težav in si neizmerno srečen. Takrat odpadejo vsi tisti, ki so ljubosumni in ne zmorejo gledati nekoga, ki je srečnejši od njih. V nesreči se vsi radi hodijo naslajat.'. Ji dam čisto prav, zato hvala prav vsakemu posebej.

Hvaležna sem tudi za vse tiste, ki so mi v času, ko pomoč potrebujem/ali sem jo potrebovala, le-to tudi ponudili. Meni že beseda veliko pomeni. Je pa res, da to redko izkoristim. Morda bi morala večkrat...

Najlepše darilo, ki sem ga prejela, pa je vsekakor mali J., ki me praktično vsak dan nasmeji. Sedaj, ko 'poka fore', pa sploh. Je pravi sonček.

Še in še bi lahko naštevala, pa recimo, da sem po trenutnem vzgibu napisala to, kar trenutno čutim...

Hvala tudi Vam, ki me berete! Se Vas je že kar nekaj nabralo...

KAJ VZETI S SEBOJ V PORODNIŠNICO?

Ko gre bodoča mamica prvič v porodnišnico, po vsej verjetnosti pogoogla, kaj naj vzame s seboj ob odhodu. No, jaz sem.

V drugo je stvar enostavnejša, a sem si kljub temu naredila spisek. :) Kot sem enkrat že omenila, sem človek planov, ne prepustim se z lahkoto naključjem...:)

Potrebščine za v porodnišnico ob odhodu bodoče mamice:
- toaletna torbica (zobna ščetka, pasta, tablete (če kakšne jemljete vsakodnevno), glavnik, milo, palčke za ušesa, škarjice za nohte, deodorant),
- copati (jaz vzamem Crocse),
- Bepanthen ali kakšno drugo mazilo za bradavice,
- nogavice, gatke,
- obleka za domov (jaz bom šla kar v enakih oblačilih kot v porodnišnico, torba ni dovolj velika:)),
- blazinice za na prsi,
- vložki (priporočam vložke za po porodu Masmi. So bombažni in se ne cufajo.),
- nedrček za dojenje (2),
- kakšna krema,
- mazilo za ustnice,
- duda,
- nastavek za dojenje ,
- rokavičke za otroka (dolgi nohti),
- krpa za povijanje dojenčka (štručkanje, swaddling),
- obroč za plavanje (za sedenje pri mizi),
- materinska knjižica z vsemi papirji, ki ste jih prejele v nosečnosti,
- mobitel, polnilec,
- denar,
- zdravstvena izkaznica,
- knjige, revije (po porodu ni priporočljivo veliko brati!).

Ko dobite odpustnico, naj partner ali nekdo drug v porodnišnico prinese lupinico, notri pa naj bo že pripravljeno:
- kapa,
- copati,
- jopica,
- bodi dolg rokav,
- bodi kratek rokav,
- hlače,
- nogavice,
- deka.

Seveda stvari prilagodimo letnemu času.

 

Pri velikostih oblačil je pa takole. Če je otrok rojen po 40. tednu, oz. malo prej, priporočam št. 56 ali 62. Sploh pri prvem otroku. J. je imel pri porodu zlomljeno ključnico, tako da so mi vse obleke, ki sem jih kupila v namen prvorojenca šle 'rakom žvižgat'. Bile so enostavno premajhne. Poleg tega, da se pri prvem otroku in oblačenju loviš. Si utrujena, komaj stojiš (no, vsaj jaz sem), otrok joka, si nervozna ipd. Enostavno je težko tlačit gor majhne cotke. Raje malce zavihajte rokave in hlače (otrokove), pa bo. :)

Še 2 nasveta.

Ob pranju prevleke za lupinico, se spomnite na youtube. Jaz sem se kar nekaj časa veselo matrala, da bi jo spravila dol, pa mi ni uspelo. Link za moje snemanje (lupinica Maxi Cosi- zelo pogosta), je TUKAJ.

Ena anekdota za konec.
Pred porodom od partnerja 'zahtevajte', da lupinico namesti v avto, da bo znal, ko bo dejansko potrebno. Mi smo se kar nekaj časa peljali narobe (nismo imeli isofixa). Ko sem prvič pogledala nazaj, me je skoraj kap, saj je bila lupinica obrnjena naprej. Nisem vedela, ali jokam od bolečin ali od smeha. :)

Pravilno se s pasom namesti TAKOLE. Ne pozabite, ročaj mora biti med vožnjo navzgor.

Pa srečno!! ;)

KAR NAROČI VZGOJITELJICA, JE SVETO :)

 

Saj veste, veliko govora je o tem elektronskem posredovanju sporočil med učitelji/vzgojitelji in starši. Mnenja so deljena. O mojem morda ob drugi priliki.

Povod za izlet v gozd pa je bilo (elektronsko) navodilo vzgojiteljice, naj v otrok v vrtec prinese jesenske plodove. No, mi smo se neprimernim (zelo) težko izognili, kajti J. je navdušen nad gobami. Le-teh pa res ne moremo nesti v vrtec. :) V koš so romale tudi palice, listje, bodice od kostanja ipd...

Na splošno smo veliko v gozdu, tokrat pa smo imeli poseben namen in vesela sem, da bomo razveselili vzgojiteljico!

Jesenske barve v gozdu me vsako leto ponovno očarajo...

NIZANJE GUMBOV NA ŠIVANKO...

Nizanje gumbov na šivanko je znana vaja za urjenje fine motorike pri otroku. Midva sva se je tokrat prvič lotila, pokazala sem mu, kako naj bi na šivanko gumbe nizal, pa mu je kar šlo (izbrala sem najdebelejšo šivanko za volno in garn).

Zanimalo ga je cca. 15 min, nato pa sem ga poskusila pripraviti do tega, da bi gume spravil še dol, pa mu ni šlo. Raje se je z njimi igral, jih predeval v drugo posodo, na koncu metal po tleh, tolkel z rokami po njih, da je vse naokrog frčalo.

Preden je dobil kosilo, jih je moral vse pospraviti, bili so po celi dnevni, tudi pod kavčem (tja daleč se je plazil mož). :))

Lep večer še naprej!