O tem, kako sva J. pripravljala na prihod novega družinskega člana, sem že pisala. Kako je bilo?
Ko je L. prišla iz porodnišnice, je J. izkazoval do nje neizmerno ljubezen. Božal jo je, nenehno je želel biti zraven pri negi, jo ljubčkal, želel pestovat ipd. V odnosu do naju (z možem) pa je izkazoval stisko. Vse je bilo ne, nič mu ni bilo prav, zelo težko sva mu na kakršenkoli način ugodila. Težko, težko mu je bilo sploh priti naproti. A je ta kriza (hvala Bogu) minila po cca. enem mesecu. Prišla sva na stare tirnice v odnosu z njim, a kmalu je prišla še ena. Tudi to smo uspešno prebrodili. Sedaj je spet 'stari J.', kot mu rada rečem. Vodljiv, nasmejan, dobre volje, srečen otrok pač.
Ko sva z L. prišli iz porodnišnice, mi je mož res velikansko uslugo delal s tem, da je skoraj vsako dopoldne in popoldne animiral J. in K. (psico) s tem, da so šli ven iz stanovanja. Jaz sem bila prisiljena počivati, čeprav je bil moj porod čudovit in bi šla z največjim veseljem naslednji dan na odbojko. :) Tako sva se lahko midve z L. povezali, se crkljali, jaz pa sem lahko počivala. Ta čas sem rez izkoristila za to, saj sem želela ob prihodu moža in J. domov, vso svojo pozornost nameniti J., da se ne bi počutil preveč odrinjenega.
Prvi mesec je L. praktično prespala, se dojila in previjala. Potem pa se je začelo jokavo obdobje. Ne bi ji prisodila krčev, res nisem vedela, kaj bi lahko bilo. Zato je bilo drugi in tretji mesec zame resnično zelo naporno obdobje. Ko sem bila sama z obema, sem bila znervirana, saj se sploh nisem mogla posvetiti J., ker je želela L. nenehno biti v naročju oz. še bolje, biti na prsih. Ko sem šla k pediatrinji, se je izkazalo, da je premalo pridobila na teži, to pojasni, zakaj je nenehno jokala. Ampak meni se do pregleda sploh ni sanjalo, da bi imela premalo mleka. Vsi pravijo, da če otrok dovolj sesa, se mleko naredi. Pri meni se žal ni. Očitno. Jedla sem dovolj, počivala tudi (kolikor se pri dveh otrocih pač da), pila čaj ipd. Skratka, bilo je res naporno. Začela sem dodajat umetno mleko, s solzami v očeh... (v celem dnevu za vse skupaj niti ne en obrok, pa vseeno). L. je v dveh tednih takega ritma pridobila 500g. In, postala je drug otrok. Nič več ne joka, zadovoljna je, lahko se zaigra tudi sama, ne joka takoj, ko v jo odstavim od prsi, skratka, zadovoljna je. In zato sem zadovoljna tudi jaz. Posledično J. In mož, seveda. :)
Pa lep pozdrav,
Lea.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)