... ko je težko. Tudi meni se to kdaj (sicer res redko) zgodi, čeprav sem zelo pozitivna, polna upanja in energije na splošno.
Ampak trenutno so težki dnevi. Zame. Malčica bi bila nenehno na prsih čez dan (zaenkrat samo dojim, vztrajam, vztrajam, vztrajam...). Ni dovolj, da je v naročju, mora cuzat. Joka, samo da jo odložim za 5 min... In zame je to, ko imam doma še J., zelo naporno. Ne morem se mu nič posvetit, rabi me, imam slabo vest. Popolnoma sem izčrpana, rabila bi dva dni, da se naspim, pa vem, da trenutno ni mogoče... Vsaj noči so mirne. Saj vem, da je to veliko, ampak me dan tako izčrpa, da ne vem, če se sploh spočijem ponoči...
Hvala Bogu, je vsaj J. prišel nazaj na stare tirnice in je res pravi sonček. Priden, pomaga, boža L., ji daje poljubčke,... z njim res skoraj nimam dela...
Da ne boste rekli, da pišem same pravljice. :)
Pride težek dan, ampak tudi mine. Naj mine čimprej.
Lahko noč!
Draga moja Lea, vse bo v redu!
OdgovoriIzbriši