DOJENJE... MATERINSTVO IZ SRCA...

 

Danes malo daljše razmišljanje o dojenju na sploh, dojenju v javnosti, literaturi, nadomestkih v prahu in hrani, ki naj bi se uživala med dojenjem...


Prvo dojenje se načeloma zgodi hitro po porodu. Pri meni je trajalo nekaj časa, preden sem J. prvič dobila k prsim, saj so me uspavali in zato sem morala priti k sebi.
V sobi mi je sestra rekla, da ko se bo zbudil in jokal, naj ga vzamem, previjem in nato položim k prsim. To je bilo to. J
Pa sva probala. In je šlo! Najprej sva se malo lovila, ampak je kar hitro steklo. Cel čas (vseh 10 mes.) sem dojila s silikonskim nastavkom, pa še s tem me je bolelo, da so mi na začetku tekle solze. Ko sem se odločila s tem nehati (nastavkom), J. ni znal več vleči brez, pa tudi, če je slučajno potegnil, je bilo zame prehudo (pa nisem taka revaJ)...

V začetku, vsaj 3 tedne, sem dojila izključno leže, saj nisem mogla niti pomisliti, da bi se usedla. Potem, ko se je bolečina od šivov malce polegla, sem dojila na plavalnem obroču. Lepo sem se namestila na kavč, si dala pod roko 2 blazini in J. je jedel. J Oba načina dojenja sta mi bila ok.

 

Že pred rojstvom J. sem si enkrat prebrala knjigo Materinstvo iz srca. Knjiga mi je bila izredno všeč, ampak potem, ko sem rodila in jo prebrala še enkrat, so mi ob branju tekle solze. Bilo je tako pristno, tako polna sem bila hormonov, knjiga je namreč naravnost čudovita. Zato jo priporočam vsem nosečnicam in sveže pečenim mamicam! J

Dojenja v culi (traku, nosilki) nisem preizkusila. Nikoli ni bilo potrebe po tem (čeprav sem uporabljala tako trak kot nosilko), ampak, ko smo šli v hribe z malčkom v traku naprimer, sem ga vzela ven in podojila na vrhu. Enostavno tega nisem nikoli izvedla. Ampak, sem prepričana, da je tudi to prav lepa izkušnja.

 

Dojenje na javnem mestu se mi zdi nekaj povsem normalnega in sprejemljivega in ne razumem ljudi, ki so temu proti. Ženska si lahko čez prsi pokrije tanko plenico (če ji je nelagodno), da je ravno vsak, ki ima minuto časa preveč, ne gleda, pa je zadeva rešena. Vedno, kadar je J. potreboval hranjenje, tudi če sem bila na javnem mestu, sem ga podojila. Naj je bila to gostilna, park, hrib, trgovina ipd. Tudi odrasli se prehranjujemo na javnih mestih, zakaj se dojenčki ne bi smeli?

Določene mame se držijo načela dojenja na 3h. Jaz sem J. na začetku čez noč pustila, da se je sam zbudil in izrazil željo po hranjenju. Približno na 3h se je zbujal ponoči, podnevi pa ne, zato sem ga budila na 2h in ga nahranila. Bil je namreč malce zlatenčen in res si nisem želela nazaj v porodnišnico. Lepo je napredoval v teži in hvala Bogu je, ob zadostnem dojenju in količini sonca, ki ga je prejel, zvišal telesno maso za toliko, da je bila patronažna sestra zadovoljna. J

Ko sem po 2,5 mesecih začela trikrat na teden hoditi na odbojko, sem ga podojila, preden sem šla in potem, ko sem prišla nazaj, pa se je ravno izšlo. Če je bil termin vadbe ravno takrat, ko sva dajala J. spat (takrat še ob 21h), sem si nekako spumpala malo mleka, da mu ga je mož dal po steklenički. Ampak J. nad tem ni bil nič kaj navdušen. Saj je spil, ampak ga je blo treba malo pregovarjat... Med tem ko mleka v prahu sploh ni hotel poskusiti. Pa sem ga probala nahecat, pa malo zmešat, pa mu dat najprej nastavek (na katerega je bil navajen) v usta in potem hitro zamenjat s stekleničko, pa se ni pustil. Šele sčasoma je mleko v prahu sprejel, praktično po končanem dojenju. Takrat ga je začel piti zvečer ali ponoči, če se je zbudil. Po priporočilu zobozdravnice sem to kmalu ukinila in mu pričela dajati vodo ali nesladkan čaj. Ko sem ravno pri steklenički, naj povem, za tiste, ki Vas zanima, da J. zaspi brez joka. Lahko rečem, da nam je skoraj že uspelo. Zjutraj mu še vedno dava vodo v stekleničko, pa mu jo potem, ko spije, vzameva samo cucelj, stekleničko pa pustiva, saj s tem podaljšava njegov spanec za uro ali dve, izgleda, da bo za jutranji odvzem rabil še nekaj časa.

Med dojenjem (če otrok nima kakšnih posebnih reakcij), lahko normalno jeste. Jaz sem se izogibala velikim količinam fižola, drugače pa sem jedla vse od solate, nekuhane zelenjave, mesa. Vse, praktično. Spijte ogromne količine vode, predvsem pa poslušajte svoje telo in če Vam paše, pač jejte tisto, kar Vam paše. Ne pustite, da Vam kruli v želodcu, ker bi rade izgubile kilograme med dojenjem. Takrat še ni čas za to.

Za vse tiste matere, ki se ukvarjate s pomanjkanjem mleka pa naslednje misli. Pijte ogromno, pojejte veliko rdečega mesa (konja, po možnosti), veliko zelene zelenjave, ne hujšajte in ne gibajte se preveč, predvsem pa čim večkrat pristavljajte svojega otroka k prsim, menjujte dojke. Če ne gre, še poskušajte in vztrajajte, če pa vidite, da otrok neutolažljivo joka, ker se kljub vsemu Vašemu trudu ni dovolj najedel, mu dajte mleko v prahu in se za to ne obremenjujte preveč! Mnogo otrok je zraslo samo ob mleku v prahu in so zelo v redu odrasle osebe.

Dojenje je ena izmed najlepših doživetij, ki sem jih v življenju dala skozi. Je posebna vez, ki veže le otroka in mamo. Omogoča božanje, ljubkovanje, čas samo za vaju z otrokom...

Odstavljanje pa je spet druga tema, o kateri pa kdaj drugič...:)

Lepo pozdravljeni!