TIK TAK...

 

 

J. se je najprej navdušil za uro pri moževih starših, kjer imajo zelo staro, na navijanje. Vsake pol ure enkrat zadoni, ob urah tolikokrat, kolikor je ura in J. vsakič, ko je tam na obisku, najprej pokaže na uro in čaka, da bo zadonela. Hja, ni kaj OTROCI SO NEKAJ POSEBNEGA. Všeč mi je, da tako malo zahtevajo in se popolnoma prepustijo navdušenju, ki je v njih samih, brez predsodkov in brez zavor.
Doma imamo najcenejšo uro iz Ikee. Ampak, tudi ta tiktaka, kar na glas. J. sem jo dala na kavč, da sva jo lahko od blizu opazovala, se je dotikala, najpomembnejše pa, da sva poslušala njeno tiktakanje, z glavo, naslonjeno nanjo! :)