Ko sva se z možem pred dobrimi petimi leti odločila za psa (Weimarski ptičar- Kali- po mojem dolgem prepričevanju), sva v zakup vzela, da je treba psa peljati vsaj enkrat na dan na daljši sprehod (beri: akcijo- za to vrsto psa pač ni dovolj le sprehod), še dvakrat pa, da opravi svoje potrebe bolj na hitro. Treba je skrbeti za higieno psa (ga skopati cca. enkrat na mesec), mu umivati zobe in mu striči nohte, mu kupovati pasjo hrano in mu jo dvakrat (ali enkrat) na dan odmeriti ter dolivati vodo. Vse skupaj ni taka reč, meni je sploh fino to, da je tudi če dežuje, pada sneg ali je res megleno, treba vseeno ven, kar se nam sicer včasih res ne da, ampak ko pridemo nazaj, smo srečni, da smo šli. Ker,...kakršnokoli vreme že je, super je biti na svežem zraku! :)
Glavna odgovornost lastnikov psov pa je po mojem mnenju pobiranje kakcev. In ko čez okno z J. gledava psa, ki kaka in čakava, da bo lastnica pobrala kakec in se to ne zgodi me prime, da bi odprla okno in jo nadrla kot le lahko, pa to ne naredim, ker bi me J. samo začudeno gledal.
In, ko zapade nekaj snega, je to res ogabno. Dreki povsod (kužki pač ne vedo, ali je spodaj trava ali ne), folk ne pobira za njimi. In ko se sneg stopi, je v naselju res prav ogabno.
Zato res ne razumem, zakaj je tako težko vrečko oblečt na roko, zamižat in nehat dihat za par sekund, pobrat kakec, si vrečko potegnit čez roko naokrog, zavezat in vržt v smeti??? Halo??? Vsaj v naselju? Ker v gozdu tudi jaz ne pobiram za Kali, tudi ona ve, da se mora umaknit s potke stran in tam opraviti svoje potrebe...
Brez besed...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)