Najprej naj opišem pogled iz delovnega mesta vzgojiteljice. Ko pridejo otroci v vrtec (uvajanje), jih večina (pri 11m) še ne zna samostojno jesti. Kar je povsem normalno in sprejemljivo. Ni mi všeč, kadar npr. ne znajo niti držati žlice oz. se temu upirajo, ker želijo biti na vsak način hranjeni. Torej, ko gre otrok v vrtec, naj zna držati žlico. Otroke potem hranimo tako, da delamo okoli kroge in vsakemu damo 2 žlici in gremo k naslednjemu in tako okoli in okoli, dokler niso vsi siti in zadovoljni. Super je, če vmes otrok tudi sam da kakšno žlico v usta oz. če se k temu trudi (zgled drugih otrok, ki že znajo jesti samostojno, zelo vleče).
No, ko pa sem postala mama, se je moj vidik na to (zelo malo) spremenil. Namreč, J. sem sicer dala žlico v usta takoj, ko sem pričela z uvajanjem goste hrane, torej pri 4m, če se ne motim? Držal jo je, gledal, preprijemal ipd. Jaz pa sem ga hranila. Pri učenju samostojnega hranjenja sploh nisem pretiravala. Pri 10m je bolj resno držal žlico, se učil tako, da sem mu dala nanjo trdo hrano (torej ne tekoče), pa jo je sam nesel v usta. Naslednja faza je bila, da sem ga držala za roko, v kateri je imel žlico, skupaj sva zajela hrano in samostojno jo je nesel v usta. Potem je samostojno jedel trdo hrano, sedaj (pri 15m) se lepo samostojno prehranjuje tudi s tekočo hrano.
Super mi je tale plastičen slinček z lovilnikom, kamor gre hrana, ki pade mimo, na koncu še tam postrgava in poje tudi ostanke. Mi smo eko. :) Tudi spere se zelo lepo z vodo in je slinček kot nov. Spodaj mu dam še navadnega iz blaga, če se slučajno zalije z vodo.
Zakaj ga nisem naučila prej? Zato, ker mi je škoda, da bo hrana letela po tleh. Iskreno, samo zato. Vem, da bi se bil sposoben naučiti samostojno jesti prej, ampak res mi je hudo, da bi hrana ležala po celem stanovanju in po možnosti tudi po stenah, če bo otrok čez en mesec lepo jedel, brez da gre kaj v smeti. Pa mi ni težko pobrisati in pomesti, ampak hudo mi je metati stran. Ker sem na splošno nastrojena k temu, da hrane res ne mečemo stran in kupujemo sproti in toliko, kot minimalno potrebujemo.
Da povzamem, super je, da otrok, ko gre v vrtec, čim prej osvoji samostojno hranjenje. Pa vseeno, ni za pretiravati, kajti, kakorkoli, otrok bo sit. Morda bo moral kakšno minuto potrpeti, ker ne bo dobil hrane takoj, ampak tudi to je učenje dobre mere potrpežljivosti, kar v življenju še kako prav pride. Pri hrani in tudi na drugih področjih! :)
Pa dober tek!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)