Danes je za mano en tak zanimiv dan. Že od petka sva z malim doma, ker je v četrtek spet zakuhal in ko je prišel mož domov iz službe, sem mu kar rekla, da rabim nekaj časa zase. Ha! Pa sta šla malo ven, se predihat. Jaz pa čas zase: skopat Kali (psico), umit njen boks, kopalnico, vse po tleh, kuhinjo. Nakar pogledam na telefon in obisk je prestavljen. Pa tako sem se ga veselila! Nič zato, vmes je tudi tam prišla bolezen, hvala Bogu, da sem izvedela, da ne bi J. spet na novo kaj dobil, ampak vseeno sem bila malo žalostna...
In tako pride dan, ko imaš pač dovolj. Menim, da s tem ni nič narobe. Treba si je to le priznati in si med seboj pomagati. Meni je šel na roko mož, da sem se lahko malo oddahnila. Pride tak dan... Jutri bo bolje, čeprav najbrž ne bo sonca! :))
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)