Jaz sem za ožent. ;))
Sebe nimam za kuharico. In priznam, ne uživam v kuhinji, raje obešam perilo, brišem prah, drgnem kopalnico, pomivam po tleh. Vse, samo, da mi ni treba v kuhinjo.
Pride pa dan, ko se mi da. In to je bilo danes. Zanimivo, kajne? ;)
Z možem imava oba zelo rada hobotnico. Vedno, ko smo na morju, greva na eno izpod peke in si na koncu oblizujeva prste. In ker imam to srečo, da mi kolega lahko prinese hobotnice direktno iz morja, si jih vsake toliko privoščiva doma. In, tudi doma zelo dobro uspe!
Mnogim se zdi čiščenje hobotnice cela reč. Ni tako hudo. Nič bolj, kot čiščenje kakšne ribe. Glava je sicer užitna (tudi Kali bi jo z veseljem pohrustala), ampak meni ni všeč, da me gleda, zato jo vključno z zobom odstranim. Sperem pod mrzlo vodo in je nared.
Dam jo v tole črno posodo s pokrovom, narežem toliko, da sta po dve lovki skupaj (vsi smo radi v parih ;)). Čebula, česen, olivno olje, korenje, krompir. Pa malo rožmarina. Zalijem z malo belega (ali črnega) vina in roma v pečico za uro do dve, kolikor vam je ljubše. Jaz jo na koncu še malo odprem, da se popeče.
Na kosilo sva povabila še taščo in tasta, ki nas (zelo) velikokrat rada povabita na kosilo. Praktično si ne zaslužita takega naziva, ker sta OK. Zelo.
Spekla sem še kruh.
In pecivo. Skutino. MMMMMMMMM!
Lepe počitnice Vam želim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za Vaš komentar! :)