UMIVANJE ZOB...

 

Ob prvem izraslem zobu je jasno treba pričeti z umivanjem zob. Najprej si jih otrok umije sam, nato pa mu jih še malo starši. Do cca. 1 leta J. ni imel težav s tem, da sva mu midva na koncu poščetkala zobe, sedaj pa komplicira sto na uro. To, da si jih sam umiva, sploh ni problem, ampak vsi dobro vemo, kako učinkovito umivanje zob je pri otrocih, starih 1,5 let... Bore malo.

Idej, kako otroka motivirati k umivanju zob imam kar nekaj. Začeli smo brez neke animacije, ker je lepo šlo. Za mizo, po večerji.
Nadaljevali smo v kopalnici (približno ob dobrem letu), J. je navdušen, ker ima svoj prostor za zobno ščetko in pasto, usede se nama v naročje, ali pa sedi sam na stranišču in si 'umiva zobe'. Danes naprimer, sva po včerji prebrala zgodbo (mimogrede, priporočam knjigo) Medvedek Radovedek (že tretji večer zaporedoma), nato pa jo je nesel v kopalnico, kjer je knjiga počakala na pralnem stroju, da ga je Medvedek Radovedek 'gledal', kako si pridno umiva zobe. Ko zobno ščetko prevzamem jaz, nastopi jok, ampak zaenkrat nama še ni uspelo, da bi z veseljem odpiral usta, ko to midva delava (te časi so očitno minili). Pa pač malo pojoka, zobe je treba umit in pika. Takoj, ko ima spet on zobno ščetko v roki, je ok.

Pospravi jo, zapre omarico, nato pa nese knjigo na mesto s knjigami (v dnevni), pomaha glavnemu akterju za lahko noč in gre spat.
Veliko pomaga zgled. Poskusila sva tudi tako, da si midva zraven (eden od naju) umivava zobe, pa jih potem ali pa hkrati on 'umije' enemu od naju, midva pa (kao) sočasno njemu. A je vseeno jok.

Z vztrajanjem in dobro voljo bo slej ko prej jok minil, sem prepričana. Dejstvo pa je, da je animacija zaželjena. Drugo, še bolj pomembno pa, da je zobe TREBA umit in da tukaj ni pogajanj.

Lep večer želim!